OTOK SUSAK

kjer imajo sirene svoj dom

V bogatem spletu jadranskih otokov, ki se kot čipka raztezajo vzdolž Jadranske obale je otoček, približno 10 morskih milj odaljen od  otoka Mali Lošinj, ki je po svoji geografski legi, sestavi in predvsem po svojih prebivalcih specifičen in enkraten. Na skrajnem zahodnem robu Kvarnerja v Hrvatskem primorju s svojo peščeno- ilovnato zgradbo in finim rodovitnim peskom predstavlja ne samo zanimivost Jadrana, temveč naravno in genetsko uganko Sredozemskega morja.
Naselje Susak leži na severnem delu otoka. Sestavljeno je iz dveh delov - Sela, starejšega dela naselja in Spjaža, ki leži v globokem zalivu. Selo je bilo dolgo edini stanovanjski del naselja, na Spajži pa so poleg novih hiš zrasle tudi poslovne zgradbe: trgovina, šola, krajevni urad. V Selu je tudi prelepa cerkev sv.Nikole  in nekaj dlje med vinogradi na hribu, izjemno urejeno pokopališče.

Morje okoli Suska, ki ga je možno obkrožiti z majhnim čolnom na vesla v pičlih dveh urah, je globoko od 40-50 m. Na vhodu v pristanišče je izjemna peščena plaža, v kateri se zadržuje nizko morje, ki se ogreje tja do 28°C. Pravijo, da imata suščanski pesek in morska voda zdravilne lastnosti, vendar te trditve nikoli niso bile znanstveno potrjene. Okoli Suska so številni peščeni zalivi z belo mivko in zdi se, da voda spreminja barvo od smaragdno zelene do vseh odtenkov modre. Človek ima občutek, da je prišel nekam, kamor naglica 3.tisočletja še ni segla. Kjer vlada stoletni naravni red, sožitje morja in ljudi in to nehote prevzamejo nase tudi obiskovalci. Na otoku ni cest, ni diskotek, je ena sama gostilna, .... zato pa je stotero potk in prašnih stezic, ki povezujejo zalivčke in vinograde iz katerih se odpirajo enkratni pogledi na  morje. Zato je Susak redka dragocenost Jadranskega morja, njegovi ljudje pa tako enkratni, da si zaslužijo naše spoštovanje.

Susak in Suščani

Otok Susak so prvič naselili Iliri, ki so na najvišji točki otoka (98m) postavili trdnjavo. Okoli 8.stoletja ga naselijo Hrvati  v 10.stoletju pa je postal del kraljevine Hrvaške. V 18.stoletju preide pod vlado Avstro-ogerske monarhije, ki je tam zgradila klimatsko zdravilišče, sprehajališče, zgradila svetilnik in uvedla zemljiško knjigo. Po odhodu avstrijcev preide otok v roke italijanov, ki so izvajali prisilno asimilacijo prebivalcev in vsa njihova imena spremenili v italijanska. Po drugi svetovni vojni je imel otok Susak največ prebivalcev v zgodovini (1876). Na Susku je bilo razvito poljedeljstvo, vinogradništvo, delovala je vinarna in predelovalnica rib. To je hrvaška oblast v 60.letih zaprla, podržavila zemljo in s tem onemogočila življenje lokalnemu prebivalstvu. Največji "exsodus" iz otoka se je zgodil v 60.letih, ko je 1300 suščanov množično zapustilo lastno ognjišče in odšlo v svet - predvsem v ZDA. Tam še danes živi maloštevilna "suščanska" skupnost, ki še ohranja avtentično narečje, pomaga otočanom in se občasno vrača na otok.  (vir: www.otok-susak.org/hr/prica-o-susku/)

Danes je na Susku okoli 200 stalnih prebivalcev, ki s svojim narečjem in unikatnimi nošami, predstavljajo posebnost in redko dragocenost Sredozemlja. Njihovo narečje je mešanica starohrvatskega in različnih tujih jezikov, ki so bili uradni jeziki vsakokratnih gospodarjev (italijanski, francoski, nemški). Zaradi oddaljenosti od drugih otokov se je na Susku to narečje ohranilo med starejšimi prebivalci otoka in številnimi emigranti, ki so predvsem v 60.-letih odšli v Ameriko. Ta njihov avtohtoni jezik je tako različen od hrvatskega jezika, da je tujcu (pa tudi Hrvatom) skoraj nerazumljiv.

Suščani so poznani pomorščaki - njihove sposobnosti za razpoznavanje vetrov, tokov, orientacije, razumevanje vremena, ladij in morskih globin, so tisto, kar jim daje poseben pečat. Nikoli niso bili veliki morjeplovci, vendar pa so svoj otok in morske tokove poznali tako dobro, da so postali legendarni. V svoji prvobitnosti in enkratnosti znajo prisluhniti zemlji in morju, vedo, kaj lahko od narave pričakujejo in jo znajo spoštovati. Neprijazna narava je v njih razvila pridnost in neprestana borba za vsakdanji kruh vzdržljivost in vztrajnost. So pa suščani tudi izjemno duhoviti ljudje. Ljubijo pesem, pojejo ob velikih praznikih, v cerkvi, ob porokah in ob posebnih priložnostih povezanih z ribolovom. (vir: Mijo Mirkovič (ur), 1957: Otok Susak, Izdavački zavod Juoslavenske akademije Zagreb).

Suščanska noša

Medtem ko so moški prebivalci Suska predvsem ribiči in mornarji, pa ženske skrbijo za dom in le redko zapuščajo otok. Če pa se pokažejo v svojih nošah, pa so to najbolj enkratna in pisana oblačila, ki jih ni najti nikjer drugje na Mediteranu. Noša Suščank odraža stoletja, ki so v njihovem življenju pustila neizbrisen pečat. Delovno oblačilo suščank je bolj preprosto, sestavljeno iz kratkega krila (kamižot) do kolena, drugi del je brezrokavnik (bust), ki je zelo ozek, svečana noša pa je izjemno pisana in barvita in se je ohranila do današnjih dni.

SUSAK - Peščeni otok, vino, morje in modro nebo

Tako kot v druge jadranske vasice, so tudi na Susak z leti prišli obiskovalci, ljubitelji miru in narave, ki so odkupili kakšno staro hišo, jo obnovili in si zgradili počitniško domovanje. Tudi teh ni veliko, saj predstavlja gradnja na otočku brez cest in druge infrastrukture, pravi podvig. Tisti, ki so prišli, pa so Susku ostali zapisani za vedno. Turizem tu ni razvit tako, kot v mondenem Malem Lošinju. To ni kraj za ljubitelje bučnih zabav, večernih sprehodov po mestu in posedanju pred lokali.
To je pravi kraj za tiste, ki želijo prvobitni stik z naravo in ljudmi, ki jim ni težko čakati na kruh v trgovini, ki se ne bodo razburjali, ker zaradi visokih valov, kakšen dan zamuja trajekt,.... To je kraj, ki ga čutiš, si ga zapišeš v srce in ostane za vedno "tvoj otok, tvoj mir,...".

Tam smo nekoč pristali tudi mi, v dvajsetih letih vsako leto znova obnavljali hišo, urejali okolico, skupaj s suščani poskrbeli za boljšo oskrbo z vodo, kanalizacijo, ... in jim poskušali biti dobri sosedje. Suščani so nas sprejeli, tako kot odprtih rok sprejmejo tudi naše goste. Zato tu vztrajamo, ker bi radi svojim gostom odstrli košček tega sveta, hkrati pa jim pokazali kako je dragocen in enkraten. Če boste spoštovali suščane in njihov način življenja, boste v sebi našli dragocenosti, za katere ne veste, da jih imate, predvsem pa se boste zavedli bistva bivanja in pravih vrednot.

Vredno se je potruditi.

Če želite preživeti svoj dopust na Susku, nas lahko pokličete,.........

PONUDBA

Na otoku SUSKU vam oddamo v najem avtohtono, v letu 2008 popolnoma obnovljeno in urejeno "suščansko" hišo, ki je od morja oddaljena le 30 m. V hiši sta 2 spalnici, kuhinja, dnevna soba in kopalnica in je dovolj prostora za 4-6 oseb. Pred hišo je prostorna terasa, ki ji dela senco vinska trta, možna je uporaba odprtega kamina na terasi.

Če želite preživeti svoj dopust na Susku, nas lahko pokličete na kontaktne številke:

Informacije na tel: 00386-41-671 980 ali 00386-41-375-532
E-mail : hotel@hotel-kotnik.si